Ko Spregovoriš

Ti imaš prelep obraz,
rjavo kožo, vitek stas,
tvoje koketne kretnje vzbujajo skomine,
tvoje telo je ko magnet,
je za znoret kako v svet,
predrzno zrejo zad in odspred
tvoje obline.
Zapeljive imaš oèi,
v njih pohota se iskri,
res èudno ni, da moški spol za tabo rine.
Prelepa si, dokler molèiš
vendar pa ko spregovoriš,
normalnega èloveka vse veselje mine.
Prelepa si, dokler molèiš
vendar pa ko spregovoriš,
normalnega èloveka vse veselje mine.

Neupadljiv je tvoj obraz,
saj skrit je za prameni las,
tvoje so kretnje plahe,
ker si sramežljiva.
Tvoje telo res ni magnet,
oblin je mau od zad in spred,
kar pa jih je obleka skrbno jih zakriva.
Sanjave tvoje so oèi,
v njih se deklica iskri,
daleè od tega, da bila bi zapeljiva.
Preprosta si, dokler molèiš,
a vedno ko spregovoriš,
še bolj te vzljubim,
ker se v tebi angel skriva.
Preprosta si, dokler molèiš,
a vedno ko spregovoriš,
še bolj te vzljubim,
ker se v tebi angel skriva.